Po Fergusonu Ferguson

Leta 1999 je konec novembra v Seattlu potekala ministrska konferenca Svetovne trgovinske organizacije. V mesto je prišlo 40 tisoč demonstrantov, protiglobalistov, policija ga je blokirala, postavili so barikade, poklicali narodno gardo. Začel se je boj za Seattle, Battle for Seattle, aretiranih je bilo 157 ljudi, mesto je bilo opustošeno, policija je za spoprijem z demonstranti uporabila vojaško taktiko. Mesec po protestih je odstopil vodja seattelske policije Norm Stamper. Obžaloval je svojo odločitev in uporabo sile. »V imenu skupnega dobrega ne bi smeli uporabljati solzivca. Ne bi smeli povečevati napetosti.«

Ameriška policija se je še posebej po letu 2001 militarizirala. Policijske postaje so dobile oklepnike, uporaba specialnih policijskih enot je postala nekaj vsakdanjega. Nemiri, ki te dni potekajo v Fergusonu, mestu, kjer so policisti ubili neoboroženega najstnika Michaela Browna, nekaj dni kasneje pa še enega človeka, so tudi neposredna posledica razkazovanja moči države. Uboja sta se zgodila zaradi prepričanja, da imajo policisti legitimno pravico ustreliti kogarkoli, ki se jim zdi malce sumljiv. V tedniku Economist so zapisali, da se te stvari dogajajo, ker so Američani izgubili občutek za reševanje družbenih nesoglasij z vzpostavljanjem ustreznih institucij; namesto tega živijo v svetu fantazij, kjer se spori lahko rešujejo z nasiljem. Lani je recimo policija v ZDA, številka je gotovo podcenjena, ubila več kot 400 ljudi, ubitih pa je bilo tudi 30 policistov.

Seveda drži, da je črnska populacija v ZDA deprivilegirana, Ferguson je mesto, kjer vladajo belci, tudi v policiji, a nemiri, policijska ura, prihod narodne garde, bes množic, napetosti, molotovke, gumijasti naboji, solzivec, aretacije, kaos, nemiri, vse to je tudi posledica policijskega ravnanja.

Nasilje države vedno sproži nasilje ulice. Nekdanji šef policije v Seattlu Norm Stamper je v Guardianu zapisal, da policisti državljane težko razumejo kot partnerje, če jih gledajo izpod čelade in skozi ščit, veliko policistov v sodržavljanih vidi sovražnike. Ameriška policija bi morala takoj začeti proces demilitarizacije. »Predvsem pa morajo prepovedati uporabo posebnih enot, razen pri streljanju na šolah, oboroženem zadrževanju talcev in v drugačnih kriznih razmerah, kjer propadejo pogajanja in so ogrožena življenja.«

Protesti zaradi uboja najstnika niso divjanje kriminalne horde, so politični, nasilje je pogosto vse, kar preostane spregledani populaciji. Ljudje so pač jezni. Na državo, na policijo, na sistem. Smrt Michaela Browna ni naključje, ni prvi policijski uboj neoboroženega najstnika. Seznam podobnih primerov je dolg, tako kot je dolg seznam nemirov, ki so izbruhnili po čezmerni uporabi policijske sile.

In nemiri bodo v Fergusonu gotovo še trajali ali pa se bodo ponovili v kakšnem drugem mestu.